Dejavniki, ki postavljajo pnevmatiko pred hidravliko

Pnevmatski sistemi uporabljajo plin ali stisnjen zrak za premikanje valjev, motorjev ali drugih mehanskih delov. Pnevmatika je pomembna v različnih industrijah, vključno z gradbeništvom, zdravstvom, rudarstvom, avtomobilsko industrijo in mnogimi drugimi. Ker pa obstaja alternativa v obliki hidravličnega sistema, je odločitev med njima za določeno industrijsko ali potrošniško uporabo zelo zapletena, in zahteva tehten premislek. V nadaljevanju si bomo pogledali prednosti pnevmatskega sistema nad hidravličnim ter nekatere slabosti zaradi katerih so hidravlični sistemi še vedno v množični uporabi, saj ne trpijo enakih problemov.

Primerjava pnevmatskega sistema s hidravličnim sistemom

Prednosti, ki odlikujejo pnevmatske sisteme, so naslednje:

Čist sistem

V obratu za potrošniške izdelke ali farmacevtske izdelke je nesprejemljivo, da iz hidravličnega sistema izteka olje. Pnevmatski sistemi lahko delujejo z dušikom/inertnim plinom kot njihovim medijem, zato so bolj primerni v panogah, kjer je tveganje za kontaminacijo visoko.

Območja s prekinjenim napajanjem

Hidravlični sistemi prenehajo delovati takoj, ko zmanjka električne energije. To lahko povzroči katastrofo v določenih industrijah (npr. v steklarski industriji, če se ob prenehanju delovanja tekoče steklo začne strjevati v notranji opremi). Pnevmatski sistemi imajo rezervoar stisnjenega zraka, ki ga je mogoče uporabiti ob izpadu električne energije za napajanje sistema.

Ekonomičnost

V hidravličnem sistemu lahko majhna oljna puščanja povzročijo hudo izgubo tlaka, kar lahko prepreči želeni izhod sistema. Da bi preprečili puščanje olja, se uporabljajo natančne metode izdelave hidravličnih komponent z visoko površinsko obdelavo, kar povečuje stroške komponent. Pnevmatski sistem lahko obvladuje uhajanje, saj uhajanje zraka ne povzroča okoljske škode in neposredno preide v ozračje. Poleg tega majhno uhajanje ne povzroči drastičnega padca tlaka.

Delovna hitrost

Pnevmatski sistemi se lahko uporabljajo za visokohitrostne aplikacije, saj gibanje plina naprej in nazaj porabi zelo malo moči. Po drugi strani ima tekočina večjo inercijo v primerjavi z zrakom. Moč, porabljena pri pospeševanju in zaviranju, je visoka, kar ga naredi ekonomsko bolj primernega za relativno nizke hitrosti. To je osnovni razlog za razvoj določenih pnevmatskih sistemov visokih hitrosti – na primer pnevmatsko vodena zobozdravniška vrtalna naprava, ki se vrti pri 400.000 vrtljajih na minuto. V tej situaciji blaženje, ki ga zagotavlja stisnjen zrak, pomaga ublažiti vibracije.

Seveda pa imajo pnevmatski sistemi tudi nekaj slabosti v primerjavi s hidravličnimi sistemi, zaradi katerih niso najbolj primerni za določene industrijske uporabe:

Odpornost na obrabo

Pnevmatski sistemi so bolj nagnjeni k obrabi v primerjavi s hidravličnimi sistemi, ker so hidravlični sistemi samomazilni.

Čas odziva

To je čas, ki ga sistem potrebuje za izvajanje želene funkcije. V pnevmatskem sistemu stiskalnica za zrak potrebuje precej časa, da stisne plin od atmosferskega tlaka do delovnega tlaka. Posledično je čas odziva lahko dolg, medtem ko hidravlični sistem razvije delovni tlak takoj, ko se napaja s črpalko.

Nosilna zmogljivost

Pnevmatski sistemi se ne morejo uporabljati za dviganje težkih bremen, saj splošno delovni tlak redko presega 50 bar.

Odločitev za uporabo enega ali drugega sistema zahteva temeljiti razmislek in upoštevanje specifičnih potreb in okoliščin. V nekaterih panogah, kjer je čistost ključnega pomena ali kjer so prekinitve napajanja pogoste, lahko pnevmatski sistem ponudi zanesljivo rešitev. Kljub temu pa je treba upoštevati, da pnevmatski sistemi niso primerni za določene industrijske uporabe.