Angina – simptomi ter samozdravljenje

Angina je eno izmed tistih obolenj, ki se ga predvsem v hladnejšem delu leta najverjetneje želimo izogniti vsi. Gre za vnetje mandljev in žrela, kar je lahko zelo boleče in močno ovira požiranje. Za angino marsikdo pravi, da je zelo zahrbtno vnetje, saj se običajno začne zelo hitro, brez nekih posebnih predhodnih in opozorilnih znakov. Potek bolezni navadno ne spremlja kašelj ali izcedek iz nosu, zelo običajen spremljevalec angine pa je visoka temperatura. Angino oziroma vnetje žrelnice in mandljev najpogosteje povzroča bakterija streptokok, lahko pa se angina pojavi tudi kot posledica okužbe z nekaterimi virusi. Za angino je značilna živo rdeča in otekla sluznica žrela, na mandljih, ki se povečajo, pa se naredijo obloge ali gnojni čepki. Običajno so povečane oziroma otečene tudi bezgavke na vratu. Angina je zelo neprijetna bolezen, ki se pri številnih posameznikih pojavlja celo večkrat na leto. Bolezen je zahrbtna zato, ker se lahko začne v eni uri – v tem času lahko vročina sunkovito naraste na 39 stopinj, poleg se pojavi še mrzlica in seveda močan glavobol. Pri majhnih otrocih te bolečine pogosto spremlja še bruhanje, pri starejših pa oteženo požiranje sline. Za angino je značilen tudi neprijeten zadah iz ust. Zanimivo je, da angine ne spremlja kašelj ali izcedek iz nosu, razen pri otrocih, mlajših od 3 let. Pri majhnih otrocih nastanek angine povezujejo tudi z doživetjem nekega dogodka, ki je otroka pretresel, razjezil, razžalostil ali ustrašil. Angina je pri teh otrocih, ki čustev še ne zmorejo ustrezno izraziti, odziv telesa na tak dogodek. Angine se rade ponavljajo takrat, kadar ljudje bivajo v prenatrpanih prostorih, jedo revno hrano, nimajo zadosti svežega zraka in gibanja ter se ne naspijo dovolj.

Angina se hitro tudi širi in je nalezljiva. Prenaša se pri neposrednem stiku z bolnim, najpogosteje preko kapljic sline. Inkubacijska doba je nekje med 2 in 3 dnevi, za boleznijo pa najpogosteje obolevajo mlajši odrasli in šolski otroci. Tudi brez posebnega zdravljenja bolezen običajno mine v tednu dni ali manj. Kljub temu pa je samozdravljenje lahko včasih tudi nevarno, zato je ob hujši vročini in bolečinah najbolje obiskati svojega zdravnika.

Kaj lahko storimo sami?

Če se odločimo, da bomo bolezen premagali na lastno pest, brez obiska zdravnika, moramo najprej vedeti, da se lahko v celoti pozdravimo le, če si dovolimo dovolj počitka. Pri angini je zelo v pomoč tudi grgranje žajbljevega čaja, ki blagodejno deluje na razdraženo žrelo in otečene mandlje. Žajbelj deluje tudi protivnetno. Poleg tega si mnogi bolniki pomagajo tudi z antiseptiki in pitjem zadostnih količin čaja. Večina zdravnikov je mnenja, da je angino najbolje zdraviti z antibiotiki, zato je obisk zdravnika ob sumu na angino gotovo smiseln. Z antibiotikom se bistven skrajša čas trajanja bolezni, poleg tega pa se na ta način pacienta zavaruje pred morebitnimi negativnimi posledicami bolezni, med katere npr. sodi akutna revmatska vročica s prizadetostjo srca. Ena izmed negativnih morebitnih posledic nezdravljene angine je tudi ledvična okvara. Antibiotik se običajno jemlje 10 dni, doma pa je treba počivati toliko časa, da preneha vročina – to je običajno že dan ali dva po začetku jemanja antibiotika. Vročino se zbija, če naraste preko 38,5 stopinj, sicer pa je povsem zadosti, če počivamo, grgramo žajbljev čaj in jemo antiseptike. Tudi, če nam hrana ne tekne ali je zaradi otečene žrelnice in mandljev ne moremo pojesti, je pomembno, da spijemo veliko tekočine. Pri običajnem poteku bolezni ni potrebe po odstranitvi mandljev – do tega posega pride le, v kolikor gre za kronično vnetje mandljev.

Preverite tudi, ali je jajčna dieta zares tako učinkovita kot pravijo!